Petrol v Sloveniji trenutno prejme le 5 % od cene, ki jo stranka plača za liter bencina. To je 20 % manj kot v letu 2023, ko je država dodatno znižala marže, ki so že pred tem bile nezadostne in niso odražale realnih tržnih razmer. Marže na naftne derivate v Sloveniji veljajo za najnižje v celotni Evropski uniji, kar skupini Petrol povzroča resne izzive pri vzdržnem poslovanju.  

Trenutna Uredba o oblikovanju cen nekaterih naftnih derivatov v Sloveniji omejuje višino marže, ki jo za liter dizelskega in neosvinčenega motornega bencina lahko zaračunamo trgovci z naftnimi derivati. S takšno maržo se Slovenija uvršča na neslavno zadnje mesto med vsemi državami EU. 

Vlada RS je ob tem pripravila predlog nove uredbe, ki spremembe marže ne predvideva, obenem pa z novo periodiko izračunavanja maloprodajne cene goriva prinaša dodatne operativne stroške ter ogroža redno oskrbo z naftnimi derivati. 

Kako je sestavljena cena goriva in kdo dobi koliko? 

Primerjali smo ceno 1 litra bencina, ki so jo stranke plačale 15. maja 2024 in ceno, ki so jo plačale 1. januarja 2023 in preverili, komu gre koliko.   

• 52 % plačanega zneska v obliki dajatev prejme država. To pomeni, da Republika Slovenija od 1 litra bencina trenutno dobi 0,805 €, kar 33 % več kot v 2023.  
• Preostalih 43 % predstavlja nabavno vrednost oz. ceno, po kateri Petrol kot trgovec kupuje bencin na trgu. 
• V Petrolu, po drugi strani, od prodaje litra goriva prejmemo zgolj 5 %, kar je 0,079 € – 20 % manj kot lani.  

Vseeno pa mora ta znesek pokriti vse plače zaposlenih, stroške logistike, vzdrževanje bencinskih servisov, družbeno odgovorne aktivnosti in investicije v projekte, ki v regiji pomagajo k zelenemu prehodu. 

Kakšen je torej vpliv Petrola na končno ceno goriva?  

Vpliv je minimalen.  

Ker večino, kar 52 % cene goriva, prejme država, je ključni razlog za višanje cen goriv v resnici višanje davkov, ki jih moramo plačevati državi. Vpliv marže Petrola na končno ceno goriva za potrošnike je tako zanemarljiv.  

Poziv k spremembi regulacije  

"V Sloveniji se soočamo z regulacijo cen, ki marže na nekatere naftne derivate postavlja na nesprejemljivo nizko raven, ki je obenem daleč najnižja v EU," je situacijo komentiral Sašo Berger, predsednik uprave Petrola.  

“Tako določena regulirana marža ne zadošča za pokrivanje stroškov rednega poslovanja z gorivi in derivati in posledično ogroža prilagajanje zahtevam evropskega programa Green Deal. Nadaljevanje trenutne regulacije cen energentov, brez upoštevanja tržnih razmer ter sedanjih in prihodnjih stroškov energetske tranzicije, močno otežuje našo sposobnost izpolnjevanja strateških ciljev in investiranja v razvojne projekte energetske tranzicije. S tem se nenazadnje ogroža tudi izpolnjevanje Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Potrebujemo takojšnjo prilagoditev maržne politike, ki bo evropsko primerljiva in bo omogočila nadaljnje naložbene aktivnosti skupine Petrol, ki je, kot ena najpomembnejših energetskih skupin v regiji, strateško zavezana  k zelenemu prehodu.”