Razdaljo, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne zaustavitve, imenujemo zavorna pot. Zavorna pot je odvisna od hitrosti vožnje in seveda tudi od dejanskih razmer na cestišču: naj bo cestišče suho, mokro ali poledenelo. Na zavorno pot in na sam oprijem na cestišče pa ima zelo pomemben vpliv tudi kakovost pnevmatik, predvsem globina gume, piše Simon Marčič, vzdržljivostni motociklist.  

Slednje velja tako za zimske kot tudi za letne gume. Kljub predpisanemu 3-milimetrskemu minimalnemu profilu v sredini oboda gume strokovnjaki priporočajo, da pnevmatike že prej zamenjate z novimi. Tako majhen profil je v primeru snega in ledu na cestišču premalo učinkovit za optimalno varnost med vožnjo.  

Od česa vse je odvisna zavorna pot vašega vozila?  

K dolžini zavorne poti vozila pripomore več dejavnikov. Kot smo že ugotovili, je ključni dejavnik hitrost vožnje, sledi vrsta podlage (suha, mokra ali poledenela podlaga) in kot zadnji pomemben dejavnik kakovost gume, od katere je neposredno odvisen oprijem oziroma t. i. drsno trenje.

Za lažje razumevanje zavorne poti zadostuje že preprosta enačba, v kateri je upoštevano drsno trenje. Koeficienti trenja med avtomobilsko gumo in podlago (asfaltom) so sicer odvisni tudi od kakovosti pnevmatike in kakovosti asfalta, predvsem pa od vremenskih okoliščin:  

• povprečen koeficient trenja za suh asfalt je okoli 0,7,  
• za moker asfalt znaša koeficient trenja okoli 0,4 in   
• za poledeneli asfalt samo okoli 0,1.    

Logična posledica je krajša zavorna pot na suhi in bistveno daljša zavorna pot na spolzki, ledeni podlagi.  

Kako stanje cestišča vpliva na zavorno pot?  

Za lažjo predstavo si na primeru poglejmo primerjavo zavorne poti glede na stanje cestišča:   

• Na suhi cesti se bo vozilo, ki vozi s hitrostjo 60 km/h, zaustavilo na razdalji 20,25 m od začetka zaviranja. Ker reakcijska pot znaša 16,68 m, bo celotna pot ustavljanja dolga 36,93 m.    
• Isto vozilo se bo na mokri cesti pri enaki hitrosti (60 km/h) zaustavilo na razdalji 35,43 m od začetka zaviranja. Tudi v tem primeru reakcijska pot znaša 16,68 m, pot ustavljanja pa je tako dolga kar 52,11 m. 
• Če bo isto vozilo pri hitrosti 60 km/h vozilo po poledenelem cestišču, se bo zaustavilo šele na razdalji 141,72 m od začetka zaviranja. Reakcijska pot je tudi v teh razmerah enaka, pot ustavljanja pa je dolga že 158,4 m.   

Kot vidimo iz primerov, je na mokrem asfaltu zavorna pot skoraj enkrat daljša kot na suhem, na zasneženem in blatnem vozišču je lahko tudi tri- do štirikrat daljša, medtem ko je na poledenelem vozišču lahko zavorna pot tudi do osemkrat daljša kot na suhem.   

Če ob tem upoštevamo še to, da zavorna pot narašča s kvadratom hitrosti, lahko hitro ugotovimo, kako pomembna je vožnja v skladu z omejitvami hitrosti, še posebej v slabših voznih pogojih.  

Na mokrem asfaltu je zavorna pot skoraj enkrat daljša kot na suhem, na poledenelem vozišču pa tudi do osemkrat daljša. 

Vpliv temperatur in vrste gum na zavorno pot vozila   

Dokazano je, da letni časi oziroma zunanje temperature ozračja in temperature cestišča močno vplivajo na lastnosti pnevmatik, kar posledično vpliva tudi na samo zavorno pot v posameznih vremenskih razmerah. Ker se proizvajalci gum po vsem svetu tega dejstva dobro zavedajo, so na trgu uporabnikom na voljo različne vrste gum: letne, zimske in celoletne. Vsake se ponašajo s specifičnimi lastnostmi, zato imajo določene prednosti v razmerah, za katere so bile izdelane in prilagojene.    

Letne pnevmatike in zavorna pot pozimi  

Verjeli ali ne, res se je že izkazalo, da določeni avtomobili, opremljeni z letnimi pnevmatikami, na zimski podlagi zavirajo učinkoviteje in ustavijo hitreje od tistih, ki so opremljeni z zimskimi. Pa vendar je treba razumeti, da takšnemu dejstvu botrujejo med seboj neprimerljivi avtomobili, ki so opremljeni z gumami različnih širin in znamk – med posameznimi znamkami zimskih pnevmatik namreč lahko prihaja do velikanskih razlik v kakovosti in učinkovitosti – prav tako pa tudi s povsem različnimi zavorami.

Za povprečne uporabnike velja, da je najvarnejša izbira za zimski čas avtomobilska guma, prilagojena za vožnjo v zimskih razmerah – torej zimska guma, ki pa naj jo v poletnih mesecih za maksimalno varnost zamenja letna različica.    

Zimske gume in zavorna pot poleti  

Poleti, ko se začnejo zunanje temperature dvigati nad 20 oziroma nad 25 stopinj, je asfalt segret na najmanj 30 stopinj. Na takšni podlagi se bodo tudi najbolj kakovostne zimske gume obnašale drugače. Zavorna pot bo tako z zimskimi gumami na razgretem asfaltu bistveno daljša od zavorne poti z istimi pnevmatikami v zimskem času. Pri hitrosti približno 130 km/h so do popolne zaustavitve vozila z zimskimi pnevmatikami zabeležili celo do 5 metrov razlike v primerjavi z istim vozilom, na katerem so bile nameščene letne gume.    

Zavorna pot in celoletne gume  

Tako imenovane celoletne gume so v bistvu nekakšen kompromis med letnimi in zimskimi pnevmatikami. Čeprav naj bi bile prilagojene tako za zimske kot tudi za letne razmere, praksa kaže, da imajo celoletne gume vendarle določene pomanjkljivosti v zaostrenih zimskih razmerah, predvsem v varnostnem smislu, saj številni testi kažejo, da se ne morejo enakovredno kosati s pravimi, zimskimi pnevmatikami.  

Zavorna pot bo z zimskimi gumami na razgretem asfaltu bistveno daljša od zavorne poti z istimi pnevmatikami v zimskem času. 

---