Podnebne spremembe v veliki meri krojijo naša življenja in odločitve. Z njimi se soočamo vsi, tako posamezniki, kot javni sektor, nevladne organizacije in gospodarske družbe. Trajnostno upravljanje z viri, čista obnovljiva energija, prenova degradiranih urbanih površin, trajnostni razvoj in zmanjševanje ogljičnega odtisa so teme, ki so na vrhu agende marsikoga izmed omenjenih. Tudi Mestne občine Kranj.
Z vprašanji trajnostnega razvoja se soočajo še posebej občine, ki so svoje podnebne cilje zastavile tudi v mednarodnem prostoru. Konvencija županov je evropsko gibanje, ustanovljeno pred 11 leti, v katerem sodelujejo lokalne skupnosti, ki se prostovoljno zavežejo, da bodo izpolnile cilje EU na področju podnebnih sprememb in energije. Med njimi je tudi Mestna občina Kranj.
Mestna občina Kranj, središče Gorenjske, je dom 58.527 prebivalcev, ki živijo v 49 naseljih, razpršenih na površini 150 kvadratnih kilometrov. Mestna občina Kranj (MOK) si je že leta 2002 med svoje cilje zadala učinkovito rabo energije in prehod na obnovljive vire energije. V teh letih so pripravili Strategijo trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2014 – 2023, ki se je v nadaljevanju nadgradila v Trajnostno urbano strategijo 2030 MOK.
Pri tem so ključni predvsem celostni ukrepi za spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se mestna območja srečujejo, ob hkratnem upoštevanju spodbujanja povezave med urbanimi in podeželskimi območji.
V članku preberite:
Kranj, prvi projekt energetskega pogodbeništva v Sloveniji
MOK je leta 2000 pristopila k projektu pogodbenega financiranja ukrepov za učinkovito rabo energije v Sloveniji. Gre za prvi tovrsten projekt pri nas, ki je pomenil pomembno prelomnico v razvoju projektov energetskega pogodbeništva v državi, saj je kot primer dobre prakse postavil temelje za vse nadaljnje tovrstne projekte.
Leta 2001 sta MOK in Petrol podpisala 15-letno pogodbo po modelu energetskega pogodbeništva, ki je vključevala 14 stavb v lasti MOK s skupno površino 73.000 kvadratnih metrov. Projekt je vključeval modele pogodbenega zagotavljanja prihrankov, pogodbenega zagotavljanja oskrbe z energijo in uvedbo energetskega upravljanja. V pogodbo vključene stavbe so bile v slabem energetskem stanju z visokimi stroški za energijo, MOK pa ni mogla zagotoviti potrebnih sredstev za njihovo obnovo.
Mestna občina Kranj si je na prelomu tisočletja med svoje cilje zadala učinkovito rabo energije v regiji in prehod na obnovljive vire energije. Pri tem jim že 19 let pomagamo v Petrolu.
V Petrolu smo se zavezali, da bomo z uvedbo enostavnih ukrepov v devetih izbranih stavbah zagotovili povprečen 18,7 % prihranek pri energiji za ogrevanje. Po izvedbi prvih ukrepov je bil projekt nadgrajen še z nekaj dodatnimi izvedenimi ukrepi. Financiranje projekta je potekalo v večini s strani Petrola, naša investicija pa je bila poplačana iz doseženih prihrankov. Pri dodatnih ukrepih nadgradnje je bilo vključeno tudi financiranje MOK, nepovratna sredstva iz razpisov Republike Slovenije in švicarskega mehanizma Renewable Energy Across the Alpine Land (REAAL), ki je podprl projekte na področju rabe obnovljivih virov energije v alpski regiji za izboljšanje energetske učinkovitosti v javni infrastrukturi. Tveganja investicije, odgovornost in morebitne posledice zaradi nedoseganja napovedanih učinkov, je prevzel Petrol.
Projekt se je pričel izvajati leta 2002 in se je v mesecu avgustu 2017 zaključil z izrednimi rezultati:
- v 15 letih smo na 14 pogodbenih stavbah prihranili 3-letno porabo toplote iz referenčnega leta.
- Z izvedbo ukrepov v devetih stavbah se je raba toplote v teh stavbah v času izvajanja pogodbe skoraj prepolovila.
- V deseti stavbi, v objektu pokritega olimpijskega bazena in letnega kopališča v Kranju, se je kljub povečani uporabi objektov raba primarnega energenta za toploto znižala za 62 % glede na referenčno rabo.
- Naprave so ves čas delovale nemoteno.
V Petrolu smo se zavezali, da bomo z uvedbo enostavnih ukrepov v devetih izbranih kranjskih stavbah zagotovili 18,7 % prihranek pri energiji za ogrevanje.
Začetek in nadgradnja z dodatnimi trajnostnimi ukrepi
Med prvimi vzpostavljenimi trajnostni ukrepi so bili: zamenjava dotrajanih kotlov, uvajanje temperaturne regulacije, izolacija vodov in menjava sijalk.
V letu 2003 smo nato za dva objekta iz nabora objektov zgradili novi kotlovnici na osnovi pogodbene dobave toplote, saj sta objekta zaradi ukinitve skupne kotlovnice ostala brez ustreznega vira ogrevanja.
Nadaljevanje je sledilo leta 2007 z ukrepi na objektu Pokritega olimpijskega bazena – ti prinašajo 50 % prihrankov toplotne energije ter 70 % tople vode za pranje filtrov v bazenski tehniki. Petrol je v bazenu zamenjal klimatske naprave, uvedel membransko filtracijo vode ter optimiziral vir ogrevanja.
Nadaljnji ukrepi so bili izvedeni na stavbi MOK, kjer je bila na osnovi pridobljene koncesije za ogrevanje in hlajenje objekta izvedena celovita prenova internega sistema ogrevanja in hlajenja, soproizvodnja toplote in elektrike z visokim izkoristkom ter nameščena sončna elektrarna na streho objekta. Vsi prostori so bili ob prenovi opremljeni s sobnimi termostati, s katerimi si lahko zaposleni v dogovorjenem temperaturnem območju nastavijo želeno temperaturo prostora. Na okna so bila nameščena stikala, ki prispevajo k dodatnemu varčevanju energije, saj se ogrevanje in hlajenje prostora ob odprtju okna prekine. S tem je Petrol poleg prihrankov zaradi uvedenega nadzora nad temperaturo v vsakem prostoru zagotovil tudi znižanje rabe primarne energije.
V letu 2012 se je projekt nadaljeval z izvedbo obnove ovoja na objektu ene od osnovnih šol, kjer je bila izvedena še zamenjava energenta ter soproizvodnja toplote in elektrike z visokim izkoristkom.
Ogrevanje olimpijskega bazena z obnovljivimi viri energije
Zadnji ukrepi so bili izvedeni na objektu Pokritega olimpijskega bazena in letnega kopališča. Tu je izvedba zamenjave panoramske stene z energetsko učinkovitejšo ter zamenjave razsvetljave v pomožnih prostorih dopolnjevala ukrepe projekta REAAL.
V okviru projekta REAAL se je v celoti zamenjala strešna kritina in izvedla nova hidro in toplotna izolacija, skupaj s sončnimi kolektorji - natančneje 120 kvadratnih metrov sončnih kolektorjev z visokim izkoristkom.
Za dodatno povečanje obnovljivih virov energije je bila uporabljena geotermalna energija in s pomočjo toplotnih črpalk je bil cilj dosežen: v čim večji meri izkoristiti obnovljive vire energije in znižati rabo energije.
Ob izvedenih ukrepih energetske prenove stavb se je izkazala še potreba po izobraževanju uporabnikov o pravilni in smotrni rabi prostorov.
S pametnim izobraževanjem uporabnikov do še boljših rezultatov
Ob izvedenih ukrepih energetske prenove stavb se je izkazala še potreba po izobraževanju uporabnikov o pravilni in smotrni rabi prostorov.
Tako je v okvir projektov Petrola vključeno tudi izobraževanje osebja v stavbah, kjer smo jih poučili o pravilnem prezračevanju in ravnanju z energijo. Hišniki so bili poučeni s tehničnimi podrobnostmi delovanja sistema, zaposleni pa so prejeli informacije o nastavitvah termostatov, o pravilnem načinu prezračevanja prostorov in možnostih, ki jih nov sistem nudi. Projekti so bili prav tako predstavljeni zainteresirani strokovni javnosti, tako s področja tehnike, strokovnih konferenc, ter kot primer dobre prakse v državi in širše.
Kot izjemno pomembno se je izkazalo dobro sodelovanje med obstoječimi vzdrževalci stavb in ekipo upravljavcev ter energetskih menedžerjev. Obstoječi vzdrževalci objekt najbolje poznajo, poleg tega so to tudi osebe, ki so v objektu stalno prisotne. Zato je še posebej pomembno, da se obstoječe vzdrževalce izobrazi v tolikšni meri, da so le-ti sposobni sami ugotavljati in presojati, katero stanje je ustrezno in katero ne, ter opozarjati izvajalca na morebitne napake oziroma odstopanja od pričakovanega.
Vodovodni stolp v Kranju predstavlja znamenitost severnega dela Kranja in je zavoljo svojega zgodovinskega in tehniškega pomena razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kljub zgodovinskemu statusu in starosti več kot sto let je še vedno v uporabi ter priključen v javno vodovodno omrežje Kranja
Znižali izgube vode iz začetnih 42 % na današnjih 34 %
Vodovodne sisteme, ki so v lasti Mestne občine Kranj, upravlja Komunala Kranj, ki je najemnik infrastrukture in izvajalec gospodarske javne službe. Tako lastnik, kot tudi upravljalec vodovodnega sistema, sta si v letu 2012 zadala cilj vzpostavitve učinkovitega sistema upravljanja in zniževanja neobračunanih količin vode ter trajnega ohranjanja dosežene ravni po izvedenih ukrepih.
V Petrolu smo pomagali MOK doseči zastavljene cilje s projektom Tehnično ekonomske optimizacije vodovodnega sistema Komunale Kranj, ki je bil izveden po pogodbenem modelu zagotavljanja prihrankov vode. Gre za WPC, t.i. Water Performance Contracting.
Omenjeni projekt uvaja storitev DISNet - WS oz. Digital Intelligent Smart Networks – Water Systems, ki predstavlja enega najsodobnejših pristopov upravljanja vodovodnih sistemov in omrežij in s tem tudi upravljanja z vodnimi izgubami.
V prvih treh letih optimizacije kranjskega vodovodnega sistema smo prepoznali količino izgubljene vode, ki bi napolnila 800 olimpijskih bazenov.
Vzpostavili smo sodobni center upravljanja vodovodnega sistema in implementirali sodobni informacijski sistem za upravljanje v realnem času. Poleg tega smo vzpostavili učinkovit in celovit nadzor nad obratovanjem vodovodnega omrežja, kar se je odrazilo v zmanjšanju vodnih izgub in stroškov porabljene energije, zmanjšanju stroškov vzdrževanja vodovodnega omrežja ter povečanju zanesljivosti obratovanja vodooskrbnega sistema.
Kot rezultat projekta se je raven izgub vode vodovodnega sistema Kranj zmanjšala iz začetnih 42 % na 34 %. V prvih treh letih izvajanja storitve pa je bilo prepoznanih cca. 1,8 milijonov kubičnih metrov izgubljene vode, kar je enako prostornini 800 olimpijskih bazenov.
Projekt poteka do leta 2022, ko se zaključi pogodba z zasebnim partnerjem.
V Kranju zavzeto nadaljujejo z aktivnostmi na področju trajnostnega razvoja
MOK zavzeto nadaljuje z aktivnostmi na področju trajnostnega razvoja.
V juniju 2018 je bila tako podpisana pogodba med Mestno občino Kranj in konzorcijem družb Petrol, Domplan in Gorenjske elektrarne, s katero je bilo sklenjeno javno-zasebno partnerstvo za izvedbo energetske prenove stavb v lasti Mestne občine Kranj. Vključenih je 22 javnih objektov v lasti Mestne občine Kranj. Projekt je pripravljen in bo izveden v skladu z določili Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014‑2020 Ministrstva za infrastrukturo ter vključuje kohezijska sredstva iz finančne perspektive 2014‑2020.
Pogodbena dela bodo zaključena do oktobra 2019, čemur bo sledilo obdobje 15-letnega upravljanja.
To pomeni, da bo partnerstvo med Petrolom in Kranjem, prvo mestno občino v Sloveniji, ki se je na poti v nizkoogljično družbo odločila za energetsko pogodbeništvo, trajalo vsaj še do leta 2034. Pri tem je ključno tesno sodelovanje med obema partnerja, ki prinaša nenadkriljive rezultate prehoda v trajnostno urbano prihodnost.