Tisti, ki razmišljajo o nakupu električnega avtomobila, se srečujejo s številnimi pomisleki. Eden od njih je tudi, kako se vožnja električnega avtomobila razlikuje od vožnje klasičnega. Je voziti električni avto zahtevnejše od bencinskega ali dizelskega? Preverite v nadaljevanju!

Električni avtomobili prinašajo revolucijo v avtomobilsko industrijo, saj imajo popolnoma drugačen sistem pogona od tistega pri klasičnih bencinskih in dizelskih avtomobilih. Pri njem se namreč moč, kakor smo omenili v prejšnjem članku, v katerem smo primerjali razlike v načinu delovanja med klasičnimi in električnimi avtomobili, prenaša veliko bolj neposredno, saj mora elektrika poskrbeti le za vrtenje magneta v elektromotorju, zato je ta veliko bolj odziven. Hkrati je vozniku električnega avtomobila takoj na voljo tudi ves navor, zato je odzivnost takšnega avtomobila tudi zato večja.  

Kako pa se to pozna pri sami vožnji, je zahtevnejša?

Odgovorimo na kratko: ne, ni. Pravzaprav je vožnja električnega avtomobila povsem primerljiva z vožnjo sodobnih avtomobilov, opremljenih s samodejnimi menjalniki.  

Električni avtomobili namreč zaradi velikega navora in drugih karakteristik nimajo klasičnega menjalnika, zato voznik lahko izbira le med vožnjo naprej in nazaj. V tem primeru se odzove le elektromotor, ki se začne vrteti v nasprotno smer kot sicer. Seveda sta tu še možnosti izbire P(ark) in pa N(eutral) oziroma parkirne zavore in prostega teka, ki ju prav tako že poznamo iz avtomobilov s samodejnimi menjalniki.

Večina električnih avtomobilov nove generacije nima težav z vožnjo pri hitrosti 130 kilometrov na uro.

Pomembna je hitrost vožnje

Pomembna razlika med klasičnimi in električnimi avtomobili je v hitrosti vožnje. Električni avtomobili so znani po tem, da zaradi takojšnjega navora izredno hitro pospešujejo, njihova edina šibka točka pa je poraba energije pri večjih, avtocestnih hitrostih. Tam namreč (odvisno od samega avtomobila) poraba eklektične energije močno narašča, s čimer se domet avtomobila občutno zmanjšuje.  

Večina električnih avtomobilov nove generacije nima težav z vožnjo pri hitrosti 130 kilometrov na uro, starejši pa imajo pri tolikšni hitrosti že opazno večjo porabo. Ko pa hitrost naraste nad slovenske avtocestne hitrostne omejitve, fizike tudi pri najsodobnejših električnih avtomobilih ni mogoče pretentati in poraba opazno poskoči. Drugi razlog, ki povzroča večjo porabo na avtocesti, je enakomernejša vožnja, pri kateri je manj regeneracije električne energije ob zmanjševanju hitrosti.

Predvidevanje je varčevanje

Je pa zato pri električnem avtomobilu prav z vidika porabe še toliko pomembneje predvidevanje dogajanja na cesti in posledično čim manjša uporaba stopalke za zavoro.  

Električni avtomobil namreč pri zmanjševanju hitrosti regenerira električno energijo. V praksi to pomeni, da začne avtomobil v trenutku, ko popustimo stopalko za plin, bolj ali manj zavirati, in sicer tako, da začne elektromotor delovati kot generator in proizvajati električno energijo, s čimer zavira avtomobil. Nabrano električno energijo krmilna elektronika pošilja v baterijski sklop in tako pripomore k večjemu dosegu. Poenostavljeno, vse skupaj je videti in občutiti nekako tako, kot da bi pri klasičnem avtomobilu zavirali z motorjem, le da so tu pojemki bistveno večji.  

Vešči vozniki so se tako že naučili zavirati skoraj izključno z regeneracijo, brez uporabe stopalke za zavoro. Različni električni avtomobili sicer omogočajo različne največje moči regeneracije brez uporabe stopalke za zavoro: nekatere je mogoče voziti do popolnega ustavljanja le s stopalko za plin, pri drugih je treba vedno uporabiti stopalko zavore – a načeloma je končni učinek, torej količina regenerirane energije, pri sodobnih električnih avtomobilih enak.

Ne glede na hitrost vožnje pa je občutek v kabini vseskozi enak. Elektromotorji namreč ne proizvajajo nikakršnih vibracij, odlikuje pa jih tudi tiho delovanje.

Več predvidevanja, večji doseg

Možnost regeneracije zavorne energije ni nekaj, kar bi doseg avtomobila povečalo le za kilometer ali dva. Ravno nasprotno, kar so denimo dokazali pri Audiju. S prototipnim Audijem e-tronom so pri spustu s slavne gore Pikes Peak doseg vozila z regeneracijo električne energije povečali kar za 30 odstotkov. V optimalnih okoliščinah naj bi bilo mogoče doseg tako povečati kar za polovico.

A glede na to, da je domet električnih avtomobilov čedalje večji, električnih polnilnih postaj pa vedno več, to postaja vsa manjša težava. V Petrolu voznikom električnih avtomobilov ta hip ponujamo največjo mrežo polnilnih postaj za električne avtomobile. Po Sloveniji jih je več kot sto, med njimi tudi hitre.

Ne glede na hitrost vožnje pa je občutek v kabini dejansko vseskozi enak. Elektromotorji namreč ne proizvajajo nikakršnih vibracij in hkrati jih odlikuje tudi tiho delovanje. Edini hrup, ki pride v kabino, nastane zaradi vetra oziroma zračnega upora vozila in pnevmatik.

Vožnja z električnim avtomobilom je torej v čisti osnovi enaka kot vožnja klasičnega avtomobila, le da je hkrati še nekoliko udobnejša in tišja, ne glede na slog vožnje. Prav ta je sicer tisti, ki pomaga iz električnega avtomobila iztisniti največji doseg in posledično največjo uporabnost.  

Kakšni so dejanski občutki med vožnjo, se lahko prepričate tudi pri nas. Pri Petrolu namreč že ponujamo možnost poslovnega najema električnih avtomobilov BMW i3 in Renault ZOE ter omogočamo tudi celotno skrb za oba avtomobila.